Dvorec je v 16. stoletju prerasel v utrjen renesančni dvorec, ki je bil v kasnejših letih požgan. Obnovljen je bil v 18. stoletju v tipičnem baročnem slogu. Osrednja zgradba je razdeljena na tri krila, z dvojnim stopniščem, ki vodi v sobe in kapelo. V dvorcu so se tekom let zamenjali plemeniti lastniki, dokler ni postal poletna rezidenca škofov.
Sprednjo stran dvorca krasi tipični angleški krajinski slog.